Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Pred martinovim vikendom, ko bo marsikdo pregloboko pogledal v kozarec, nato pa pijan sedel za volan, odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki na trhla tla postavlja policijski postopek, s katerim ta ugotavlja alkoholiziranost voznika. Kaj to pomeni za izvajanje nadzora v praksi in zakaj naj bi ta odločitev zatresla področje temeljne varnosti v cestnem prometu?
"Alkohol je še vedno prepogost sopotnik voznikov," pred martinovim vikendom, ko se bodo po Sloveniji odvila številna druženja in zabave z obilico alkohola, opozarjajo policisti.
In može v modrem že zdaj skrbi. Na Celjskem so ravno ta teden poročali, da skorajda ne mine dan, da na cestah njihovi policisti ne bi obravnavali voznikov, ki vozijo pijani.
Zadnji praznični konec tedna je bil tako znak za alarm, saj so obravnavali kar 17 voznikov, ki so vozili krepko pod vplivom alkohola. Večina je imela več kot promil alkohola v krvi.
Vožnja pod vplivom alkohola pa pogosto pripelje do hudih prometnih nesreč, ki se nemalokrat končajo s hudimi telesnimi poškodbami in prepogosto tudi smrtjo.
Robert Štaba, ustanovitelj in predsednik Zavoda Varna pot, je za N1 povedal, da je žalostno, da mora v Sloveniji zaradi alkohola na cestah umreti toliko ljudi. Alkohol je namreč glavni krivec za okoli 20 odstotkov smrtnih nesreč. Še veliko več pa je zaradi alkohola nesreč, ki se končajo s hudimi ali lahkimi telesnimi poškodbami.
Odločitev ustavnega sodišča spreminja pravila
Ravno te dni pa odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki bo v prihodnje spremenila način, po katerem policisti po Sloveniji lovijo voznike, ki so popili preveč in nato sedli za volan.
Ustavni sodniki so odločili, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Sodišče je ocenilo, da posameznikova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola strinja, ni izjava, ki bi lahko prispevala k dokazanosti prekrška.
Alkotesti, ki jih uporablja policija, ter izjava posameznika, da se strinja z rezultatom, torej niso dovolj za ugotavljanje, ali je nekdo v prekršku. Policija bi morala za dokazovanje prekrška vedno odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Zakaj se mora voznik strinjati z rezultatom alkotesta?
Alkotest ni zakonsko merilo oziroma merilni instrument, s katerim bi dobili natančen rezultat voznikove morebitne vinjenosti, je pred časom na dnevih prekrškovnega prava povedal Tomaž Korenčan, ki je skrbnik področja etilometrov na uradu za meroslovje. Poudaril je, da so alkotesti pripomočki pri delu policije in da legitimnost rezultatu iz alkotesta damo s svojim podpisom na zapisnik o prekršku, v katerem je navedeno, da se z izmerjenim rezultatom strinjamo.
"Naprava, s katero je bila vinjenost izmerjena, namreč ne izpolnjuje zahtev, predpisanih v pravilniku o meroslovnih pogojih za etilometre, kot to zahteva zakon o meroslovju – in se kot takšna ne morejo uporabljati v nadaljnjih postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi," je strnil Korenčan. Naprave, ki izpolnjujejo zakonsko zahtevane pogoje, so namreč etilometri ali pregledi v zdravstveni ustanovi.
Kaj pomeni odločitev ustavnega sodišča
Za zdaj se ne spreminja nič. Policisti vas bodo še vedno lahko ustavili, vam ponudili alkotest, vi pa boste po opravljeni meritvi povedali, ali se z rezultatom strinjate. Je pa ustavno sodišče naložilo državnemu zboru, da v roku enega leta to neustavnost odpravi.
Ustavni sodniki se namreč niso odločili za razveljavitev neustavne določbe, saj bi s tem odpadla zakonska ureditev posledic pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem in bi se vzpostavila zakonsko ureditev, po kateri bi morala policija vselej za dokazovanje prekrška odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
"Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katerekoli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve – nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in/ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov –, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa," je v odločitvi navedlo ustavno sodišče.
Kaj se bo spremenilo in kdaj?
Poslanci in poslanke imajo zdaj eno leto časa, da to neustavnost uredijo. To pomeni, da bo slovenska policija preizkus alkoholiziranosti v prihodnje – kot so v odločitvi navedli tudi na ustavnem sodišču – verjetno izvajala z etilometri ali pa bo posameznika (kar je večji organizacijski izziv) peljala v zdravstveno ustanovo.
Policija bo kupila dodatne etilometre
Na generalni policijski upravi so na naše vprašanje, ali bodo po odločitvi ustavnega sodišča kupili dodatne (prenosne) etilometre oziroma ali bodo kako drugače spremenili organiziranost oziroma postopek pri obravnavi voznikov, odgovorili, da se bo policija ravnala po spremembah zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga mora ministrstvo za infrastrukturo pripraviti v enem letu. "Glede na spremenjene okoliščine bo policija začela z aktivnostmi nabave dodatnih," so dodali.
Kot so povedali za N1, policijske patrulje pri svojem delu večinoma uporabljajo klasične alkoteste, da pa imamo v Sloveniji tudi 20 etilometrov, ki niso primerni za uporabo v vozilih. "To pomeni, da preizkuse z etilometri lahko izvajamo le na policijskih postajah, izjemoma v namenskih vozilih (kombijih), v katerih bi imeli etilometre," so dodatno pojasnili za STA.
Prenosne oziroma ročne etilometre sicer pri dokazovanju alkoholiziranosti že zdaj pri svojem delu uporabljajo policisti v nekaterih evropskih državah. "Policija je želela takšne etilometre nabaviti v letu 2011, pa ponudniku, s katerim je policija že sklenila pogodbo, ni uspelo pridobiti certifikata o odobritvi tipa merila," so še pojasnili za STA.
Če bo zakon spremenjen in bo dejansko zahteval preizkuse z etilometri, policija ocenjuje, da bi potrebovali med 100 in 150 dodatnih etilometrov.
Urad za meroslovje pozdravlja odločitev ustavnega sodišča
Na Uradu RS za meroslovje pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča. "Že okoli 15 let opozarjamo, da so določbe predmetnega zakona, na podlagi katerih se indikatorji alkohola, t. i. alkotesti, uporabljajo za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku in sankcioniranje udeležencev v cestnem prometu, v nasprotju z določbami zakona o meroslovju, ki pravi, da se za merjenje v postopkih pred pravosodnimi in upravnimi organi v Republiki Sloveniji lahko uporabljajo le merilni instrumenti, ki so skladni s predpisanimi meroslovno tehničnimi zahtevami, t. i. zakonski merilni instrumenti. Le rezultati tovrstnih merilnih instrumentov, kot je ugotovilo tudi ustavno sodišče, lahko predstavljajo verodostojen dokaz v postopku," so navedli za N1.
Dodali so, da so zakonski merilni instrumenti na področju merjenja koncentracije alkohola v izdihanem zraku etilometri, ki izpolnjujejo zahteve pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre in za katere je bila v ustreznem postopku ugotovljena skladnost s predpisi.
"Etilometri imajo vgrajene funkcije preverjanja pravilnosti delovanja naprave pred meritvijo in po njej. Pri vsakem vzorcu omogočajo merjenje koncentracije alkohola skozi celotno meritev ter zaznajo prisotnost t. i. ustnega alkohola. Vsi ti varnostni mehanizmi zagotavljajo točnost, zanesljivost in korektnost meritev, hkrati pa preprečujejo znane težave, povezane z indikatorji alkohola. Ti namreč nimajo možnosti zaznavanja ustnega alkohola, zaradi česar lahko pri meritvah prihaja do nenatančnih in pretiranih ali prenizkih vrednosti, kar je lahko v škodo ali v korist voznikom. Prednost etilometra v primerjavi z merjenjem koncentracije alkohola v vzorcu odvzete krvi je, da imajo uradne osebe rezultat na voljo takoj – tudi na terenu, kar omogoča takojšnje in zakonito ukrepanje proti vozniku," so na uradu za meroslovje pojasnili v sporočilu.
Kot so navedli, se lahko alkotesti uporabljajo izključno kot indikator oziroma sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ne pa za ugotavljanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku. "Urad RS za meroslovje bo na osnovi predmetne odločitve ustavnega sodišča proaktivno pristopil k reševanju problematike s pristojnimi organi," so še dodali.
Odločitev, ki je zatresla varnost v prometu
Ustanovitelj in predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba je povedal, da z veliko bolečino spremljajo take odločbe, ki zatresejo področje temeljne varnosti v cestnem prometu in na nek način odvzamejo določena orodja policiji. Dodal je, da je Slovenija v evropskem prostoru že tako ali tako na nek način hendikepirana, pri tem pa kot primer navedel, da imamo med drugim probleme z legalizacijo postopkov za fiksno merjenje hitrosti, pri avtomatskem kaznovanju za radarske sisteme ali za rdečo luč … "In zdaj imamo še problem pri legalnem sistemu ugotavljanju alkoholiziranosti," je dodal.
Želi si zakonodaje, ki bo dala jasne pravne temelje policiji, okvir njenega delovanja, način njenega delovanja, da bi bili "mi državljani, ki ravnamo pravilno, zaščiteni, in bi imeli orodja za delo s tistimi državljani, ki jim vzgoja, preventivna in načela ne gredo tako dobro od rok". Štaba se boji, da bo ta odločitev ustavnega sodišča pri zelo podjetnih in iznajdljivih odvetnikih zagotovo pripeljala v nadaljevanju do velikih izzivov pri rušenju kaznovalne politike. To pa bo po njegovih besedah pripeljalo do tega, da bodo spet nagrajeni ljudje, ki vozijo pod vplivom alkohola in za njih pravila ne veljajo.
Sogovornik je tudi navedel, da so ti preliminarni testi z obstoječimi alkotesti zelo primerljivi – da pa imajo seveda neke odklonske odstotke. Glede nakupa etilometrov pa je dejal, da tudi če jih policija kupi, so to velike škatle, ki jih je treba imeti v večjih kombijih ali pa ljudi voziti na policijske postaje.
Prenosni etilometri pri nas niso dobili zelene luči
Ob tem je dodal, da pri nas ti manjši prenosni etilometri, ki jih sicer že poznajo in uporabljajo v nekaterih zahodnoevropskih državah, niso dobili zelene luči urada za meroslovje in zato ima policija spet problem.
Si pa Štaba obenem ob vsem tem želi, da strokovnjaki ponudijo tudi rešitve, ne le rušijo obstoječi sistem. "Imamo vladno službo za zakonodajo, kup pravnikov po ministrstvih. In tako mnenje pove, da očitno nekaj ni pravilno delovalo," je dejal.
Odločitev ustavnega sodišča je po njegovih besedah prišla v zelo neprimernem času, v času martinovanja, ki je v Sloveniji "nacionalni praznik". Želi si, da bodo vlada, policija in pravni strokovnjaki stopili skupaj in našli pravno utemeljeno rešitev za nemoteno delo policije.
Na ministrstvu bodo najprej preučili odločitev
Z ministrstva za infrastrukturo pa so za N1 povedali, da so seznanjeni z odločbo ustavnega sodišča. "Ugotovitve ministrstvo preučuje in se bo na njih odzvalo po podrobni preučitvi, pri čemer bodo vse aktivnosti usklajene s policijo, ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za pravosodje in drugimi pristojnimi organi," so dodali.
Ob dejstvu, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati, na ministrstvu za infrastrukturo izražajo zaskrbljenost nad morebitnimi negativnimi vplivi na prometno varnost v povezavi z vožnjo pod vplivom alkohola.
"V letošnjem letu so po trenutno veljavnih podatkih policije vozniki pod vplivom alkohola do 31. oktobra povzročili 1.234 prometnih nesreč, pri čemer jih je bilo kar 22 s smrtnim izidom (lani v enakem obdobju 17). Obseg prometnih nesreč s smrtnim izidom je tako v letošnjem letu v primerjavi z enakim obdobjem lani povečan za skoraj tretjino (29,4 odstotka), kar je zelo skrb vzbujajoče. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč je letos višja in znaša 1,39 g alkohola/kg krvi (promila), v enakem obdobju lani pa je znašala 1,37 g alkohola/kg krvi (promila)," so ob tem še navedli na ministrstvu.
Kaj je odločilo ustavno sodišče
Po drugem odstavku 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa rezultat preizkusa z indikatorjem oziroma alkotestom, ki ni merilna naprava, temveč manj zanesljivo sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, šteje za zadosten dokaz o stopnji preizkušančeve alkoholiziranosti pod pogojem, da se preizkušanec s tem rezultatom strinja. Če se z rezultatom ne strinja, pa se obsodba za prekršek zaradi udeležbe v cestnem prometu pod vplivom alkohola zgolj na ta rezultat ne sme opreti. Izvesti je treba dodaten preizkus z zanesljivo metodo, ki lahko privede do drugačnega rezultata – tudi takega, ki je za preizkušanca ugodnejši.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, iz zakona torej izhaja, da preizkušanec z izjavo, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, odločilno prispeva k svoji obsodbi za prekršek. Z njo prizna obstoj obremenilnega dejstva, tj. da koncentracija alkohola v njegovem organizmu presega zakonsko dovoljeno oziroma da je takšna, kakršno je pokazal indikator, hkrati pa se odpove ugotavljanju alkoholiziranosti z zanesljivo metodo.
Vendar pa ustavno sodišče izpostavlja, da posameznik nima zadostnih informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem. Posameznik lahko ve, ali je pred preizkusom užival alkohol, katero vrsto in kakšno količino alkohola je zaužil, kdaj je do tega prišlo, ali je pred zaužitjem alkohola, med njim ali po njem užival hrano, ali so njegove kognitivne sposobnosti zmanjšanje in podobno, ne more pa prevesti vseh dejavnikov, ki jih pozna, v točno koncentracijo alkohola, ki jo ima v organizmu, kar je podlaga za prekrškovno kazen.
Posledično njegova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, ni izjava, ki bi lahko kakorkoli prispevala k dokazanosti prekrška po 105. členu zakona, zato s privilegijem zoper samoobtožbo ni varovana. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
